Volodimir Zelenski se je srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, da bi si zagotovil njegovo podporo za nov načrt za končanje vojne v Ukrajini. Trump je pred srečanjem opravil "produktiven" telefonski pogovor s Putinom, vendar se o predlogu ni izrekel. Srečanje je potekalo med močnim ruskim obstreljevanjem Kijeva. Trump je dejal, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemeljskih vprašanj. Zelenski je dejal, da je mirovni načrt 90-odstotno pripravljen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje poteka v času, ko Rusija obtožuje Ukrajino in njene evropske zaveznike, da poskušajo spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Putin je dejal, da so teritorialni popustki v Ukrajini možni. Rusija je izvedla silovite napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nima namena Evropski uniji vrniti posojila v višini 90 milijard evrov, ki ga je odobrila EU. Zaharova je poudarila, da je bil ta 'brezobrestni' kredit Ukrajini odobren na zasedanju Evropskega sveta 19. decembra. Dodala je, da naj bi davkoplačevalci EU od leta 2028 plačevali približno tri milijarde evrov letnih obresti na ta kredit, prva izplačila pa naj bi se začela že leta 2027.

Ameriški State Department je uvedel vizumske sankcije proti nekdanjemu visokemu uradniku Evropske unije in zaposlenim v organizacijah, ki se borijo proti dezinformacijam, zaradi domnevne cenzure. Ta poteza zaostruje boj Trumpove administracije proti evropskim predpisom, ki vplivajo na digitalne platforme, desničarske politike in zaveznike Trumpa, vključno z Elonom Muskom.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na dvodnevnem zasedanju Evropskega sveta prepričal druge države, da za Ukrajino namenijo posojila iz proračuna Evropske unije. Macron je s tem preprečil, da bi Evropa zaplenila rusko premoženje.

Evropska unija je podaljšala ekonomske sankcije proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino za dodatnih šest mesecev, do 31. julija 2026. Te sankcije obsegajo širok spekter sektorskih ukrepov.

Evropski svet je podaljšal gospodarske sankcije proti Rusiji za dodatnih šest mesecev, natančneje do 31. julija 2026. Odločitev je bila sprejeta 22. decembra in objavljena na spletni strani Sveta.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Voditelji EU so se dogovorili, da bi bilo pravično uporabiti zamrznjena ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Češka se je skupaj s Slovaško in Madžarsko odločila, da ne bo podprla jamstev za financiranje Ukrajine, kar je kritiziral nekdanji premier Petr Fiala, ki meni, da s tem Češka izgublja dostojanstvo. Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom EU pozval k hitri finančni pomoči Ukrajini.

Evropska unija bo Ukrajini v obdobju 2026-27 namenila 90 milijard evrov pomoči v obliki posojila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU zahvalil za finančno podporo, ki po njegovem krepi odpornost Ukrajine.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Evropska unija se je dogovorila o finančni pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-2027. Sredstva bodo zbrana z izdajo skupnega dolga, pri čemer Češka, Madžarska in Slovaška niso podprle nadaljnjega financiranja Ukrajine. Ukrajinski predsednik Zelenski se je EU zahvalil za podporo. Razprave o uporabi zamrznjene ruske imovine se nadaljujejo, medtem ko Rusija napoveduje tožbo.

Voditelji EU so dosegli dogovor o skupnem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo brez obresti.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Romunski predsednik Nicușor Dan je pred zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju izjavil, da glavna težava pri boju proti korupciji ni zastaralni rok, ampak dolgotrajnost reševanja kazenskih postopkov. Poudaril je, da je ključno vprašanje, zakaj Romunija ne more rešiti korupcijskega primera v 15 letih, kolikor znaša trenutni zastaralni rok.

Grški kmetje so se odločili za nadaljevanje in zaostritev protestov med prazniki, z blokadami cest. Zavrnili so dialog z vlado, ki jo obtožujejo zavajanja. Vlada pa je odgovorila, da je pripravljena prisluhniti njihovim zahtevam in reševati težave, medtem ko minister za kmetijstvo zagotavlja, da prenos agencije OPEKEPE na AADE ne bo ogrozil izplačil kmetom.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po vrhu EU-Zahodni Balkan izjavil, da širitev Evropske unije ni dirka med državami kandidatkami, temveč proces, ki temelji na dosežkih.

Voditelji EU so se na vrhu v Bruslju dogovorili, da bodo nadaljevali z iskanjem načina za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027 z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Evropska komisija se je pogajala z Belgijo o rešitvi občutljivih vprašanj glede uporabe teh sredstev za "reparacijski kredit" Ukrajini, saj Belgija s predlaganimi garancijami ni bila zadovoljna. Avstrijski kancler je napovedal, da se bo vrh nadaljeval, dokler ne bo dosežen dogovor o ključnih vprašanjih.

Pripravljalni pogovori o zasegu ruskega premoženja so zastali, pri čemer je italijanska premierka Giorgia Meloni pozvala EU, naj se pri podpori Ukrajini ne omeji le na Euroclear. Med evropskimi voditelji so se pojavila nesoglasja glede konfiskacije zamrznjenega ruskega premoženja, kar je razvidno iz spora v nemškem Bundestagu med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Alternativa za Nemčijo glede usode tega premoženja.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, ki se sooča s finančnimi težavami. Zelenski je poudaril, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija. Belgija je izrazila zadržke glede uporabe teh sredstev zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti in možne vojaške ustrahovalnosti.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Voditelji držav članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo poskušali doseči soglasje glede uporabe zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za novo posojilo Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje odločitev o uporabi tega premoženja za financiranje pomoči EU do konca leta. Povedal je tudi, da Ukrajina zdaj sama proizvede več kot 50 odstotkov orožja, ki ga uporablja, vključno z arzenalom orožja dolgega dosega.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da mora Evropa prevzeti odgovornost za lastno varnost in zmanjšati zunanjo odvisnost. Izpostavila je, da se mora Evropa postati bolj samozavestna na področju varnosti, da se bo lahko odzvala na nevaren globalni okolje.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina potrebuje evropsko odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja pred koncem leta. Poudaril je, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija, če do dogovora ne pride. Belgija še naprej izraža zadržanost glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, pri čemer kot razlog navaja vprašanja nacionalne varnosti in možnost vojaškega ustrahovanja. Kljub temu evropski voditelji iščejo načine za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da ne bo podprl nobene sheme na ravni Evropske unije, ki bi vključevala uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje vojne v Ukrajini. Fico je poudaril, da Slovaška ne bo glasovala za niti en cent, namenjen podpori Ukrajini, saj se zavzema za mirno rešitev konflikta.

Slovaški premier Robert Fico je v Bruslju izjavil, da je Evropska unija nepravična do Srbije, ker jo vidi kot preveč ponosno in suvereno državo. Dodal je, da se Srbiji nenehno postavlja nove pogoje za vstop v EU, da bi se ta proces čim bolj zavlekel. Madžarski premier Viktor Orban je prav tako kritiziral obravnavo Srbije in jo označil za ključno državo v regiji.

Svet ministrov Bosne in Hercegovine je zamudil zadnjo priložnost, da bi pred zasedanjem Evropskega sveta sprejel odločitve, ki bi lahko odprle pot pristopnim pogajanjem z Evropsko unijo. Ministri, ki jih je imenoval Milorad Dodik, so znova zavrnili razpravo o dveh ključnih reformnih zakonih, s čimer se oddaljuje možnost za začetek pogajanj.

Predsednik Italije Sergio Mattarella je v Kvirinalu sprejel premierko Giorgio Meloni in sedem ministrov pred prihajajočim Evropskim svetom v Bruslju. Na srečanju so bili prisotni tudi podsekretarji Fazzolari in Mantovano. Pogovor je bil namenjen usklajevanju stališč Italije pred pomembnim srečanjem voditeljev držav članic Evropske unije.

Albanski premier Edi Rama se je v Bruslju udeležil vrha EU-Zahodni Balkan, kjer se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.

Volodimir Zelenski je ocenil pogovore z ZDA v Berlinu kot produktivne, a hkrati nakazal, da Ukrajina in ZDA nista dosegli soglasja o vseh spornih vprašanjih. Pogovori med Ukrajino in ZDA se sicer nadaljujejo v Berlinu brez prisotnosti Zelenskega.

Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta prejeli informacije o srečanju evropskih voditeljev, na katerem naj bi bil sprejet nov sveženj finančne pomoči Ukrajini. V okviru zasedanja bodo podelili tudi nagrado Saharova novinarjema. Do konca prihodnjega tedna naj bi bil potrjen nov sveženj pomoči Ukrajini do leta 2027.

Francija ostro nasprotuje sporazumu o prosti trgovini Mercosur, katerega glasovanje v državah članicah je predvideno naslednji teden. Ker Franciji ni uspelo oblikovati blokade v Evropskem svetu, je edina možnost za zaustavitev sporazuma Evropski parlament. Sporazum že povzroča nezadovoljstvo med kmeti.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je po telefonu čestital ministru za gospodarstvo in finance Kiriakosu Pierrakakisu za njegovo izvolitev za predsednika Evroskupine. Cipras je Pierrakakisa poklical že zgodaj popoldne in mu čestital za soglasno izvolitev na položaj predsednika.

Srbski predsednik Aleksander Vučić je v Bruslju z Ursulo von der Leyen in Antoniom Cošto razpravljal o možnosti, da bi Srbija uvažala naftne derivate iz Bolgarije, Romunije in drugih sosednjih držav.

Novi članki potrjujejo, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić med srečanjem v Bruslju, pred kamerami, dejal Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije, da je prejel sporočilo iz Moskve. Von der Leyenova ga je prekinila in predlagala, da se o tem pogovorita zasebno.

Novoimenovani češki premier Andrej Babiš se je v četrtek v Bruslju sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyenovo in predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo. Babiša je ob prihodu v Bruselj sprejela von der Leynova.

Po srečanju Vučića z evropskimi uradniki in njegovi ideji o skupnem vstopu balkanskih držav v EU so se pojavile kritike. Vujović je Vučićevo idejo označil za prozoren manever z namenom oviranja črnogorske poti v EU, saj naj bi bil Vučiću vstop Črne gore v EU največja nočna mora. Garčević pa je izjavil, da Vučićeva ideja ovira tiste, ki bi morali biti prvi na vrsti za vstop, predvsem Črno goro in Albanijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju z Andrejem Babišem v Bruslju pohvalila njegovo podporo krepitvi konkurenčnosti Evropske unije. Babiš se je s predsednico EK srečal na svojem prvem uradnem potovanju v funkciji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Bruslju na delovni večerji s predstavniki Evropske unije pogovarjal o ključnih vprašanjih bilateralnih odnosov in procesu evrointegracij. Poudaril je, da je Srbija trdno zavezana članstvu v EU in ostaja zanesljiv in odgovoren partner. Razpravljali so tudi o energetski varnosti. Sandro Goci, generalni sekretar Evropske demokratske stranke, meni, da bodo voditelji EU Vučiću poslali resna sporočila. Vučić je po sestanku dejal, da so lepo govorili o napredku Srbije, vendar imajo vedno stvari, ki jih kritizirajo.

Donald Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do božiča za sprejetje mirovnega sporazuma z Rusijo, sicer naj bi ZDA prenehale dobavljati sisteme Patriot, s čimer bi ukrajinska zračna obramba postala ranljiva. Trump je tudi izrazil razočaranje nad Zelenskim, ker se ni odzval na ameriški mirovni načrt, in dejal, da je Rusija v močnejšem pogajalskem položaju. Poleg tega je Trump priznal naklonjenost eni izmed ruskih regij.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je predlagal, da bi Evropska unija vse države Zahodnega Balkana sprejela kot članice hkrati. To idejo bo Vučić predstavil v Bruslju. Srbija na evropski poti ni napredovala, medtem ko sta Albanija in Črna gora pospešili približevanje EU.

Evropska unija naj bi razmišljala o kršitvi "zlatega pravila" zaradi rešitve vprašanja zasega zamrznjenega ruskega premoženja, da bi Ukrajini zagotovila posojilo. Poleg tega so veleposlaniki EU odobrili sankcije proti 40 tankerjem, ki naj bi bili povezani s prevozom ruske nafte, in proti približno desetim posameznikom, vključno s tujci.